Zakaj ravno nakit in zakaj ravno črnilo?

Življenje nam vsakodnevno podaja ogromno situacij, v katerih je samo od nas odvisno, kako bomo reagirali.
Podobno me je življenje zavrtelo v januarju 2015, ko je meni ljubi prijateljici, življenje prilepilo dodatno leto, takšno taokroglo.

Kot se za takšno številko spodobi, sem se začela spraševati, kako naj darilo naredim malo bolj posebno. In seveda osebno.

Ponavadi sem svečano, s kaligrafsko pisavo zapisala akrostih na lepši papir. A takrat me je črviček zvijal, kako bi akrostih izgledal na platnu.

Idejo, da bi na platno pisala oziroma risala s čopičem, sem hitro opustila, ker je bil akrostih res predolg. In takrat sem se spomnila na stare, zasušene Rotringe nekje v predalu, ki so tam seveda umazani končali po končani srednji geodetski šoli.

Le kdo bi si mislil, da jih bom še kdaj uporabljala. Poskusiti ni greh, sem si rekla in jih nekaj namočila, v upanju, da jih še usposodim za risanje in pisanje.

Navdušenje, ki sem ga čutila, ko sem jih ponovno polnila s črnilom, je bilo ogromno. Veselje ob prvih potezah pa neizmerno.

Akrostih Barvna krila

 

In tako sem začela ustvarjati po platnu. Nastal je akrostih, napisan v obliki srca na platno, katerega sem prej pobarvala z akrilnimi barvami. Zaradi kombinacije tehnike sem si mimogrede še izmislila ime. Artušek = art + tuš/črnilo.

Hvaležnost in navdušenje nad prvim artuškom, je prijateljica pokazala s solzami. Takrat sem začutila, da je v artušku nekaj več.

Lahko bi rekla, da je bil ta trenutek prelomen za moje ustvarjanje. Na malo drugačen način, meni bolj ljub. Predvsem z dušo.
Nastajali so magnetki z vzorčki in zapisanimi afirmacijami, artuški ter poslikave ob raznih priložnostih.

Kamen Barvna krila   

Potem pa mi je nekega dne prijateljica svojo idejo položila v roke.

Njenega stavka ne bom nikoli pozabila, in zanj sem neizmerno hvaležna: “Mojca, te vijugice moraš spraviti v nakit. Ženske smo nore na nakit!” Moja prva misel pa je bila, da sestavljanje teh picimici delčkov res ni zame.

Pa smo spet pri centrifugi življenja.
Če me kdo vpraša sedaj? O ja, to JE zame.

…zdušozadušo… To sem jaz.